Fajon v Bruslju napovedala 1,2-milijonsko pomoč Palestinski upravi

Ministrica Tanja Fajon je dogovora o izplačilu finančne podpore prek evropskega mehanizma PEGASE podpisala s palestinskim ministrom za načrtovanje in mednarodno sodelovanje Estefanom Salamejem in evropsko komisarko za Sredozemlje Dubravko Šuica. Podpisu je prisostvoval tudi palestinski premier Mohamad Mustafa.

"S tem bo Slovenija prispevala k fiskalni vzdržnosti Palestinske uprave, ki je na robu finančnega in institucionalnega zloma zaradi posledic konflikta v Gazi in eskalacije nasilja na Zahodnem Bregu. Učinkovito delovanje Palestinske uprave je nujno za zagotavljanje palestinske samouprave in temeljni pogoj za mirno rešitev palestinskega vprašanja z vzpostavitvijo dveh držav," je ministrstvo za zunanje in evropske zadeve ob podpisu sporočilo na družbenem omrežju X.

Vlada je prispevek za delovanje Palestinske uprave, ki nadzoruje zasedeni Zahodni breg, v letu 2025 v višini 1,2 milijona evrov potrdila na seji konec septembra, v torek pa se je seznanila še s podpisom dogovorov. Ob tem so z vladnega urada za komuniciranje sporočili, da bo prispevek Slovenije na predlog Evropske komisije namenjen izplačilu plač javnim uslužbencem in pokojnin.

Fajon je dogovora podpisala ob robu prvega srečanja donatorske skupine za Palestino, ki jo je z namenom politične in finančne podpore Palestinski upravi vzpostavila EU. Namen srečanja je predvsem pregledati izvajanje reform, ki so jih palestinske oblasti obljubile v zameno za podporo EU.

Slovenija bi lahko pomagala pri urjenju policistov iz Gaze

Zunanja ministrica Tanja Fajon je ob robu zasedanja zunanjih ministrov članic unije v Bruslju dejala, da je Slovenija pripravljena sodelovati pri urjenju palestinskih policistov iz Gaze.

"Tudi Slovenija je pripravljena sodelovati. Tako da prav zdaj pregledujemo, s koliko ljudmi in kje," je o načrtih EU za urjenje do 3.000 policistov iz Gaze, ki jih je danes naznanila visoka zunanjepolitična predstavnica unije Kaja Kallas, povedala Fajon.

Policiste, ki so po neuradnih informacijah na plačilni listi Palestinske uprave, bi urili v okviru misije EU za podporo palestinski policiji EUPOL COPPS, ki trenutno deluje le na zasedenem Zahodnem bregu.

Slovenija po besedah ministrice prav tako podpira oživitev misije EUBAM Rafah, namenjene podpori delovanja mejnega prehoda Rafa med Gazo in Egiptom. Misija se je začela leta 2005, a trenutno ne deluje na mejnem prehodu.

Vodje diplomacij članic o spremembi mandatov teh dveh civilnih misij EU v regiji govorijo v okviru razprave o vlogi unije pri izvajanju mirovnega načrta za Gazo ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Načrt, v skladu s katerim je 10. oktobra začela veljati krhka prekinitev ognja med palestinskim islamističnim gibanjem Hamas in izraelsko vojsko, je v ponedeljek podprl Varnostni svet Združenih narodov, katerega članica je trenutno tudi Slovenija.

Fajon je ob robu zasedanja v Bruslju znova pozdravila načrt, saj predstavlja podlago za trajen mir na Bližnjem vzhodu. Vendar pa je treba odpraviti še nekaj nejasnosti, predvsem glede mirovnega odbora, ki bo v skladu z načrtom prevzel upravljanje palestinske enklave, ter vzpostavitve mednarodnih stabilizacijskih sil, je povedala ministrica.

Slovenija pa kljub uresničevanju tega načrta še ne razmišlja o odpravi sankcij, ki jih je proti Izraelu uvedla zaradi vojaške operacije v Gazi, je dejala. "Vsi pozdravljamo premirje, ampak ravnokar smo poslušali pristojno evropsko komisarko, kako grozljiva je humanitarna situacija, da ni zadostne humanitarne pomoči, da so še vedno blokirani dostopi in da se še vedno nadaljujejo tudi napadi," je pojasnila.

Dokler se razmere v Gazi ne bodo stabilizirale, bo treba po njenem mnenju pozorno spremljati, kaj se dogaja na terenu, ter preprečevati vsakršno dodatno nasilje, izčrpavanje civilistov in pobijanje nedolžnih ljudi.

Po zasedanju zunanjih ministrov EU se bo Fajon v Bruslju udeležila še prvega srečanja donatorske skupine za Palestino, ki jo je vzpostavila EU. Ob robu bo s palestinskim premierjem Mohamadom Mustafo podpisala sporazum o finančni podpori Slovenije Palestinski upravi v višini 1,2 milijona evrov. S tem želi Slovenija Palestinsko upravo podpreti pri sprejemanju reform.

Palestinski premier: K obnovi Gaze mora prispevati tudi Izrael

Palestinski premier Mohamad Mustafa je ob tem poudaril, da mora k povojni obnovi palestinske enklave Gaza prispevati tudi Izrael. "Izrael mora odgovarjati za to, kar se je zgodilo, in bistveno, če ne celo v celoti prispevati k odpravi škode in obnovi," je danes v Bruslju glede povojne obnove Gaze po dveh letih intenzivnih napadov Izraela, ki jih je ta sprožil v odziv na napad palestinskega islamističnega gibanja Hamas oktobra 2023, povedal premier Palestinske uprave.

Ob tem je Izrael obtožil tudi za javnofinančno krizo, v kateri se je znašla Palestinska uprava, ki nadzoruje zasedeni Zahodni breg, ne pa tudi Gaze. Kriza je namreč po njegovih besedah predvsem posledica tega, da Izrael v nasprotju z dogovori zadržuje finančna sredstva, ki jih pridobi s pobiranjem davkov v imenu palestinskih oblasti.

Evropska komisarka za Sredozemlje Dubravka Šuica, ki je skupaj z Mustafo gostila srečanje donatorske skupine, je glede tega dejala, da EU vlaga velike diplomatske napore, da bi Izrael sprostil ta sredstva. "Gre za od tri do štiri milijarde evrov, kar je veliko denarja, ki je nujen za trdno in stabilno Palestinsko upravo," je poudarila.

V ospredju današnjega prvega srečanja donatorske skupine za Palestino, ki jo je EU vzpostavila za zagotavljanje politične in finančne podpore palestinskim oblastem, je bil pregled izvajanja reformnega načrta, h kateremu se je Ramala zavezala v zameno za finančno podporo unije.

Komisarka je glede tega dejala, da je bil kljub izrednim okoliščinam pri ključnih reformah iz aprila letos sprejetega načrta dosežen napredek. Dodatno delo pa bo potrebno na področjih gospodarskih in javnofinančnih politik, upravljanja, socialne zaščite ter izobraževanja. Po navedbah palestinskega premierja so doslej izvedli 23 od 53 načrtovanih ukrepov.

Ob robu srečanja je več držav članic - Nemčija, Španija, Luksemburg in Slovenija - podpisalo tudi dogovore s komisijo in Palestinsko upravo o finančni podpori palestinskim oblastem. Pomoč, ki so jo napovedale že pred časom, znaša skupno 82 milijonov evrov. Letošnji prispevki držav članic, poleg omenjenih so med njimi še Italija, Irska in Finska, prek evropskega mehanizma PEGASE pa tako skupaj znašajo 88 milijonov evrov.

EU želi z vzpostavitvijo donatorske skupine, na srečanju katere je danes sodelovalo več kot 60 delegacij z vsega sveta, prispevati tudi k mirovnemu procesu na Bližnjem vzhodu, potem ko je tam oktobra začela veljati prekinitev ognja.